Parodontoza kot posledica vnetja zob

Lahko rečemo, da je parodontoza kronična bolezen. Ko traja neoliko dlje časa, se lahko zobje pričnejo tudi majati. Nato pa lahko celo sami izpadejo. Zavedati se moramo, da same znake tovrstne bolezni sprva sploh ni lahko prepoznati. To pomeni, da se na začetku niti ne zavedamo, da imamo parodontalno bolezen.

Uspešno prepoznavanje parodontoze

Kako najlaže prepoznati, da nas pesti parodontoza? Eden od zelo očitnih znakov je na primer izjemno slab zadah ali pa slab okus. To se dogaja zlasti zaradi škodljivih bakterij v ustni votlini. Te namreč pri svoji presnovi in razpadanju oddajajo oziroma proizvajajo hlapljive žveplove spojine.

Sladkor igra ključno vlogo pri razvoju zobnega kariesa, kar je dobro znano dejstvo v zobozdravstvu.

Opozorilni znak za parodontalno bolezen je lahko tudi krvavitev dlesni. Prav tako otečene, rdeče in občutljive dlesni. V primeru da se vam zobje morda že majajo, pa pomeni, da je vaša parodontoza že kar precej napredovala.

Obloge na zobeh so sestavljene iz delcev hrane, sluzi in iz bakterij. Nastajajo zlasti med zobmi, prav tako na meji med dlesnijo in zobom. Tvori se kislina, saj razkrajajo sladkor v hrani. Kislina prične razjedati sklenino zoba in vanjo lahko zvrta precej veliko luknjo. To je začetek zobne gnilobe, ki lahko preraste v zobobol.

Vsekakor je daleč najbolje, da zobozdravnik zobno gnilobo prične zdraviti takoj. V nasprotnem primeru bo kislina pričela torej razjedati sklenino do same zobovine pa tudi pod njo. V njej se nahajajo precej majhni kanalčki. Ti vodijo do zobne pulpe. Bakterije po njih zlahka pridejo v pulpo. Ta se posledično vname. V tem primeru se bo vaše telo borilo tako, da bo poskušalo v zobno pulpo poslati več levkocitov oziroma belih krvničk. Te začnejo bakterije uničevati. Ob vsem tem se krvne žile pričnejo širiti, zato pritiskajo na živčne končiče zob. Posledično se pojavi zobobol.